SEKCIJA ZA HOVAWARTE

 

Info

SUZANA PUC

vodja Sekcije za hovawarte

Tel: +386 31 655 336

E-pošta: hoviraj@gmail.com

 

SPLETNA STRAN SEKCIJE:

http://www.hovawart-slo.si/

HOVAWART - Hovawart

Št. FCI stand.: 109
OPIS PASME Opis pasme je prispevala Suzana Puc

Izvor: Nemčija.

Zgodovina:

Današnji hovawart je mlada pasma s starim imenom. Ime je dobila po stari nemški besedi "hovewart" (hof - dvorišče, wart/wahter - čuvaj) kar pomeni čuvaj domačije oziroma dvorišča. Ime pasme se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju v Statutu (Schwabenspiegel): »Kdor je ukradel hovawarta in so ga ujeli, je moral plačati 10 florintov in je moral najti lastniku novega enakovrednega psa«. Že po tem se da sklepati, da je bila pasma zelo cenjena.
Prvi zapisi o vzreji sežejo do leta 1910. Gospod z imenom Kurt F. König (1896-1975), ki se je tedaj ukvarjal z vprašanji dednosti, se je tega leta namreč odločil, da bo nadaljeval z delom svojega očeta Bertrama Königa, ki je že dve leti pred tem preizkušal paritve z različnimi psi. Njegov namen je bil ponovno vzrediti čvrstega, dolgodlakega kmečkega psa, ki je s svojo hrabrostjo branil kmetije  pred divjimi živalmi. Tako je Kurt F. König pričel z vzrejo s psi, ki jih je našel v nemškem sredogorju v pustih predelih, na odročnih kmetijah. Prepričan je bil, da je našel v teh robustnih klimatskih pogojih prave pogoje za vzrejo. Želel je vzrediti čuvaje, ki bi bili odporni na različne vremenske vplive, robustni in zanesljivi. S psi, ki jih je našel na tem območju, je tako nadaljeval vzrejo in jih imenoval "tipske" pse. Žal  je moral zaradi prve svetovne vojne Kurt F. König zaključiti s prvimi poskusi vzreje in tako je sledil daljši premor.
Leta 1922 pa je bila v nemškem mestu Thale najdena vzrejna knjiga, iz katere je bilo razvidno, kdaj je Kurt F. Konig pričel s sistematično vzrejo hovawartov. Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da so König in prejšnji vzreditelji hovawartov "tipske" pse namensko parili z modernimi pasmami. Med njimi so bili švicarski planšarski pes, novofundlandec, kuvas, leonberžan, verjetno tudi seter (ptičar) ter nemški ovčar (predvsem starodavnega nemškega tipa) in skrivnostna psica Tessa, za katero se še danes ne ve, kateri pasmi je pripadala. Ugibanja gredo v smer hrtov (hrtolikim psom) in divjih psov, ki naj bi bili prinešeni iz Severne Afrike.
Leta 1937 so pasmo hovawart v Berlinu uradno priznali kot samostojno pasmo in nadaljevali s poskusi vzreje. Konec leta 1969 je bila pri vzreji zadnjikrat uporabljena druga pasma in sicer novofundlandec. Prizadevanja za ponovno vzrejo pasme iz preteklosti z značajskimi značilnostmi kot je nepodkupljivost, pogum, zvestoba in zanesljivost, so uspela ohraniti podeželski duh prvotnega hovawarta.
Kurt F. König si je torej izposodil staro ime in poskusil pri vzreji učvrstiti tiste atribute, za katere je menil, da so zaželeni za to pasmo.

Skupina: II.skupina po FCI

Uporaba: Prvotno so bili čuvaji, danes so vsestranski delovni psi, družinski psi in čuvaji.

Življenjska doba: od 12 -14 let

Videz:Hovawart je skladno razvit, rahlo podaljšan, z gosto dolgo dlako. Je  močne postave in srednje  velik pes. Obstaja velika razlika med videzom psice in psa. Psi so močnejše zgradbe, kar je opazno že na prvi pogled in imajo večjo in širšo glavo. Zato marsikdo psa in psice niti ne pripiše isti pasmi. Vendar  so vidne telesne razlike med spoloma zelo zaželene. Potrebno pa je dodati, da lahko obstajajo znotraj pasme oziroma držav, od koder izvirajo posamezne vzreje, precejšnje razlike v zgradbi telesa in to neodvisno od spola. Nekateri pač dajejo prednost lažjemu tipu psov, ki so pogosto živahnejši in prevladujejo predvsem v delovnih linijah, spet drugi pa pri odbiri samcev in samic za parjenje dajejo prednost močnejši telesni zgradbi. Ne glede na to je hovi, kot mu pravimo ljubkovalno, bolj dolg kot visok. Dolžina trupa naj bi bila v razmerju 110 do 115% glede na višino plečke. Nepoznavalci odvisno od barvne kombinacije hovija radi zamenjujemo z bernskim planšarjem, z zlatim prinašalcem, s flat coat retrieverjem ali novofundlancem.

Barva: Črna z oznakami (črnorjav), zlatorumena (blond), črna.
Črna z oznakami: to je najpogostejša barva hovawartov, ima jo 60 % vseh psov te pasme in je najbolj tipična. Značilna sta dva zlato rumena ožiga (piki) nad očmi ter dve vecji zlato rumeni lisi na prsih, ki sta med seboj lahko loceni ali povezani. Tudi na sprednjih in zadnjih nogah se pojavljajo te lise.
Zlato rumena: Okrog 30% hovawartov je blondincev. Lesketajoča se zlato rumena barva dlake prehaja od temnejše na hrbtu k vedno svetlejši proti trebuhu in nogam. Tovrstna obarvanost je najbolj zaželena pri tej barvi. Svetli hovawarti so prepoznavni prav po zelo svetlih dlakah na spodnji strani repa in hrbtni strani stegen.
Črna: Ta barva je najbolj redka, saj jo ima le okoli 10% hovawartov. Dlaka je po celotnem telesu lesketajoca se črna.

Dlaka: Hovawart ima svilnato, dolgo in gosto ter rahlo valovito dlako, ki je brez vonja. Dlaka odrasle živali je daljša na prsih, trebuhu, na hrbtni strani sprednjih nog, stegen ter na repu. Na glavi in na sprednji strani sprednjih ter zadnjih nog pa je krajša. Čeprav v standardu pasme ni zapisano, pa ima veliko živali daljšo dlako na uhljih, kar jim daje zelo romantičen videz, predvsem takrat, ko jim ta plapola v vetru. Podobno kot pri drugih dolgodlakih pasmah je tudi za hovawarte značilno, da imajo samci lepšo in gostejšo dlako in so nasploh bolj odlakani od samic, zlasti na predelu vratu in na prsih. Prav tako kot postava, tudi dlaka potrebuje čas, da zablesti v svoji popolnosti. Predvsem na sprednjih in zadnjih tacah (»zavese«), prsih in na trebuhu potrebuje dlaka kar nekaj časa, da dokončno zraste.

Oskrba: Hovawart je nezahteven pri negi. Čeprav ima lepo dolgo dlako, ne potrebuje veliko nege. 2x tedensko česanje mu popolnoma zadostuje. Prav tako ga ne  kopamo. Kopanje je nujno samo, če bi se povaljal  v  kakšni  “dišeči” zadevi. Takrat pa bo poleg vode potreben tudi dišeči šampon. Pri navadni umazaniji , prahu in blatu, zadostuje, da se posuši in ga potem skrtačimo.  Enako velja tudi pri zlato rumenih  predstavnikih, saj  njihova dlaka kljub svetli barvi  ni nič bolj občutljiva. Ker ima malo poddlake, jo tudi manj izgublja. Razen 2x letno – običajno spomladi in jeseni, ko jo menja. Takrat jo izgubi postopoma in čas menjave lahko traja tudi do treh tednov ali več.  Zanimivo je, da je skoraj brez duha in tudi  moker običajno ne smrdi.  Ima viseča uhlja, ki jih je potrebno redno pregledovati in čistiti, če se ne sprehaja po dovolj trdi podlagi bo potrebno tudi striženje krempljev. Redno pregledovanje in skrb za čistočo zob prav tako.

Višina: Samice so visoke od: 58 do 65cm, medtem ko samec doseže višino od: 63 do 70cm. Standard pasme ne tolerira višine, ki je pod to mejo, nad njo pa je dovoljeno odstopanje do 3 cm. Zaželena je seveda velikost, ki je v zlati sredini, saj vsak ekstrem lahko pomeni, da ni sorazmerne porazdelitve telesne mase.

Teža: Odvisna je od telesne zgradbe. Pri samicah se giblje v povprečju od: 28 – 35kg. Pri samcih pa od: 38 – 45.

Značaj: Hovawart je inteligenten, učljiv, dobrodušen, zaščitniški, zvedav, uravnovešen, vodljiv, prilagodljiv, trmast, samostojen, navihan, ponosen, srednjega temperamenta. Močno se naveže na lastnika in družino, zato rabi veliko stika s svojimi bližnjimi. Pozno dozori to pomeni, da je šele pri starosti treh let popolnoma telesno in umsko dozorel.

Čuvaj: Ne laja za vsako malenkost, oglasi se le, ko je to potrebno. Na svojem dvorišču čuva tako, da naznanja prihod tujca z močnim laježem.  Pri vstopu tujca na  domače dvorišče brez prisotnosti lastnika bi ga vsekakor poskusil  ustaviti oziroma mu preprečiti vstop na dvorišče. Torej pravila, da morda ne bi ugriznil – NI! So pa tudi  predstavniki, ki niso čuvaji in se obnašajo ravno nasprotno - so  preveč ljubeznivi do tujcev.

Zaščita: DA, ščiti družino in dom.

Bistroumnost: So izjemno inteligentni in se zelo hitro učijo in prav zaradi tega tudi izkoristijo vsako vodnikovo popustljivost v svojo korist.

Šolanje: Hovawart se uvršča med delovne pasme zato je primeren za vse discipline šolanja. Nadarjenost za posamezno disciplino pa je odvisna od posameznega predstavnika pasme. Uspešnost pri šolanju je odvisna torej,  od njegovih naravnih zasnov in v kakšni meri jih bo znal njegov vodnik – skrbnik pravilno usmeriti.

Otroci: Dobro se razume z otroci in rad jih ima seveda pod pogojem, da otroci z njim pravilno ravnajo. Nikoli ne smemo pozabiti, da  pes ni igrača. Glede na njegovo velikost in telesno moč bi bilo zelo neodgovorno, če bi bil  njegov vodnik ali skrbnik otrok.

Odnos do drugih živali: Vse, kar je domače, ima rad in sprejme.

Odnos do tujcev: Lahko je izbirčen, lahko tudi nepredvidljiv. Lahko prijazen ali nezaupljiv, zadržan, celo vzvišen in ponosen.

Domače okolje: Zelo mu bo všeč velik ograjen vrt s kočo. Vsekakor rabi dovolj prostora in zaščiten prostor pred mrazom, prepihom in vročino. Zelo srečen bo, če  bo  imel tudi  vstop v hišo. Njegov kožuh zelo dobro prenaša mraz in vročino, ker pa ima malo poddlake, je razen spomladi in jeseni  tudi ne izgublja. Lahko tudi biva v stanovanju, vendar pod pogojem, da bo  imel zares dovolj gibanja in redno zaposlitev.

Primeren vodnik: Vodnik hovawarta mora biti odločen in vztrajen, avtoritativen in imeti mora  voljo do gibanja in šolanja psa. Zelo pomembno je,  da mu je sposoben pokazati mesto v družinski hierarhiji. Za hovija je  ne glede na spol značilno, da bo vedno znova preizkušal, kdo je vodja "krdela". Zato velja pravilo, da ni kompromisov, kajti pri tako velikih in močnih psih mora biti avtoriteta nesporna.

Potencialni problemi obnašanja: Zelo pomembna je zgodnja socializacija z živalmi, ljudmi, v prometu, voditi ga je treba v različna okolja, da lahko pridobi čim več novih izkušenj. Lahko so negotovi ali agresivni. Pogosta je dominantnost do istega spola.

Potencialni problemi z zdravjem: Pasma sicer šteje med zdrave pasme, vendar se vseeno v manjši obliki  občasno pojavijo tudi razne bolezni.  Zboli sicer majhen odstotek psov, ampak tudi hovi ima lahko displazijo kolkov,  artrozo, lahko  zboli za jetrno anomalijo,  za obolenji srca, ščitnice, gibalnega aparata -  lahko pridobi motnjo gibanja zadnjega dela zaradi degenerativnih sprememb,  še posebej, ko se prične starati.  V obdobju odraščanja lahko zaradi hitre rasti zboli za vnetjem pokostnice. Žal pasma tudi ni izvzeta pri bolezni, za katero pogine največ  naših štirinožnih prijateljev, to je rak v raznih oblikah (kostni, na bezgavkah …) prav tako pa tudi ni imuna proti  boleznimi, ki jih prenašajo klopi.

Opomba: Hovawart je odličen družinski pes, čuvaj, delovni pes, ki je vsestransko uporaben. Je lep pes, ki je zelo impozanten, inteligenten, učljiv ter enostaven pri negi. Ljubitelji pravijo, da je posebnež za posebne ljudi, ki vedo, kaj želijo. Potrebuje dosledno vzgojo in  zgodnjo socializacijo. Športnega lastnika, ki ima avtoriteto. Če bomo znali z njim vzpostaviti pristen odnos, bo lahko razvil vse svoje prirojene sposobnosti in postal dober družabnik pri zabavi in delu. Svoji družini pa bo pošteno zlezel  pod kožo. Enkrat hovi – za vedno hovi!

Nasveti: Večinformacij o pasmi najdete na strani Sekcije za hovawarte: http://www.hovawart-slo.si/

 

 

Vzreditelji

Psarna Časova
Tanja & Dani Čas, Velenje

tanja.cas@gmail.com

 

Psarna Hovi-raj
Suzana & Andrej Puc, Velenje

hoviraj@gmail.com

 

Psarna pod Poncami
Branka in Milan Ropret, Mojstrana

Tel.: 04 5891 124, milan.ropret@telemach.net, http://ajralobivia.blogspot.com

 

Psarna Ex Horto Albo
Tanja Bele Pavišič, Novo mesto

Tel.: 031/763-612, tanja.pavisic@gmail.com, www.hovawart-exhortoalbo.com

 

Psarna vom Barogian Land
Bojana in Igor Razpotnik, Škofljica

Tel.: +386 31 331 365, bojana.razpotnik@guest.arnes.si, http://hovawart-vombarogianland.si

 

Psarna iz mesta vrtnic
Tina Gabrijelčič, Šempeter pri Gorici

Tel.: +386 40708717, hovawartelisha@gmail.com, http://hovawart-elisha.com/

 

 

Zanimivosti

Plemenjaki

Prevod standarda FCI št. 190 - hovawart

Interni pregled mladih psov

 

Pasemski klubi v tujini

Nemčija RASSEZUCHTVEREIN FUER HOVAWART-HUNDE e.v.:
www.hovawart.org/include.php?path=start.php
 

največje združenje za hovawarte v Nemčiji:
http://www.hovawart.org/

Avstrija

OESTERREICHISCHE KLUB DER HOVAWARTFREUNDE:

www.hovawart-verein.at/