RAVNANJE Z AGRESIVNOSTJO PSA DO DRUGIH PSOV V TEČAJU IN IZVEN TEČAJA

V naš klub spadajo velike in masivne pasme in nekateri lastniki se srecujemo tudi s problemom redne ali obcasne agresivnosti do drugih psov. Predvsem se s tem problemom soocamo tisti, ki smo s svojimi štirinožci obiskovali kak tecaj v kinološkem društvu in ki smo doživeli povsem nestrokovno in škodljivo »reševanje« situacije takrat, ko je npr. mlad samec zarencal ali naskocil drugega samca v skupini. Povsem enako velja seveda tudi za psice.


Zasledila sem zanimiv članek o tem, kako ameriška vedenjska strokovnjakinja svetuje, kako ravnati v primeru bernardinca, ki ne prenaša drugih psov v tečaju in izven njega.

 

RAVNANJE Z AGRESIVNOSTJO PSA DO DRUGIH PSOV V TEČAJU IN IZVEN TEČAJA

 

V bistvu se tu soočamo z dvema problemoma. Najprej  imamo težavo s spremembo reakcij agresivnega psa, nato pa še težavo z vodenjem tečaja, ki vključuje takega psa.


Pa si najprej oglejmo psa.
Ne vemo, zakaj bernardinec ne mara drugih psov. Mogoče je imel slabe izkušnje kot mladiček. Morda ni bil socializiran. Lahko je »dominanten«. Mogoče je agresivnost naučena. Mogoče, mogoče, mogoče. Končno nas sploh ne zanima, kakšna je motivacija za to agresivnost. Važno je to, da je pes v stresu, v negativnem čustvenem stanju, ko pride v bližino drugih psov.
Zapomnimo si: zaganjanje in grizenje sta simptoma. Problem je trenutno čustveno stanje psa. Če odpravimo problem, bo simptom izginil. Če pa se posvečamo samo simptomom, se bo resnični problem začel pojavljati na druge načine.
preberimo si knjigo in oglejmo video »On Talking Terms with Dogs: Calming Signals« avtor Turid Rugaas. Lastnik MORA  spoznati pomiritvene znake psa – mora se jih naučiti prepoznavati in jih uporabljati.


Snemimo psu zatezno/bodičasto ovratnico. Pika. Očitno ni preprečila zaganjanja v druge pse in lahko situacijo le še poslabša.
Psa opremimo z oglavnico Gentle Leader ali Halti in s plastičnim nagobčnikom v obliki košarice. Tvegamo namreč, da bo pes zaradi svoje velikosti povlekel lastnika. Če bo pes kjer koli v bližini drugih psov, morajo biti psi varni pred njim. Ko bomo težavo bolje obvladali – ko bo lastnik bolj izkušen in bo že dosegel določen uspeh, bo lahko nagobčnik odstranil. Toda na tej točki bi bila velika malomarnost lastnika, če pripelje takega psa brez nagobčnika med druge pse.


Uporabimo desenzibilizacijo in nasprotno pogojevanje, da spremenimo čustveni odziv psa na druge pse. Tečaj najverjetneje ne bo dober prostor za to, ker bo težko najti primerno razdaljo od drugih psov in bi bil pes že takoj zelo razburjen. Na tej točki je bistveno poznavanje pomiritvenih signalov. Če je pes preveč vznemirjen, da bi vzel priboljšek ali če pes že renči in skuša napasti, potem je lastnik naredil napako – s prehitevanjem dogodkov. Cilj je, da pes nikoli več ne bo prišel do točke, ko bi pokazal agresivnost. To pa je lastnikova odgovornost, da se zaveda čustvenega stanja psa v vseh trenutkih – in da psa odstrani iz situacije, ki postaja za psa stresna.


Če pes vseeno napade, potem moramo storiti vse potrebno, da ohranimo situacijo pod kontrolo. A če je agresivnost manjša – če pes samo zarenči ali povleče – ne kaznujmo psa, ne vpijmo – nič! MI (lastnik) smo storili napako, ne pes.

Naučimo psa, da se osredotoči na nas, najprej stran od drugih psov, kasneje okrog njih. Vadimo v veliko situacijah, da vedenje dobro generaliziramo. Lastnik mora biti sposoben pridobiti in obdržati pozornost psa kadar koli in v vsaki situaciji. Od tu naprej, če so prisotni drugi psi, mora biti lastnik osredotočen na psa, pes pa na lastnika.

 

Zdaj pa še glede tečaja...

 

Inštruktor je v težkem položaju. Odgovoren je za VSE udeležence. Zavedati se mora, da tak pes v tečaju zelo stresno vpliva na ostale pse, predvsem še tiste, ki so že bili žrtve njegovih napadov. Lahko mu predlaga, da gre v drug tečaj, kjer bo delal izključno na tem problemu. Če pa lastnik potrebuje prav ta tečaj, lahko prisostvuje brez psa.


Zaradi velikosti takšnega psa in možnosti, da ga lastnik v določenem trenutku ne bo mogel obvladati, mora inštruktor postopati zelo previdno. Zahtevati mora, da pes nosi primerno oglavnico in nagobčnik.

 

Če je prostor premajhen, da bi se tak pes lahko udobno namestil dovolj stran od drugih psov, potem pes ne sme priti v tečaj dokler ni sposoben ostati miren  na tako majhni razdalji. Če bi ga vseeno spustili v tečaj, čeprav z oglavnico in nagobčnikom, bi se preveč vznemiril in to bi zbrisalo ves napredek, ki ga je pes že dosegel pred tem. Stres je SLAB.


Samo v primeru, ko se pes lahko osredotoči na lastnika v taki situaciji, ga inštruktor spusti v tečaj. Če se ne, potem ne sodi v tečaj.

 

Vodja tečaja mora poskrbeti, da pes stalno dela in je osredotočen na lastnika, ko je zraven drugih psov. Če se lastnik ustavi in želi opazovati druge, mora dati psa v kletko. Pika. Konec debate.


Očitno je v tem primeru lastnik največji faktor. Če je lastnik pripravljen sodelovati in zagnan, potem bo uspešen. Če ni, potem predstavlja tak pes nesrečo, ki samo čaka, da se bo zgodila.


Povzela in prevedla: Manja Žiberna

(Vir: Dealing with Dog-Dog Aggression In and Out of Class - Melissa Alexander www.clickersolutions.com )